Inštitut za raziskave in uporabo raziskav

Avtor:Barbara Novak

Inštitut » Inštitut za raziskave in uporabo raziskav

Inštitut
Raziskave
Kaj raziskuješ
Kako raziskuješ
Kako poročaš, kaj so rezultati


I.    Inštitut za raziskave in uporabo raziskav je okolje za razvoj, izpeljavo, uporabo in uveljavitev raziskovalnega dela na področjih, ki jih nimamo za znanost (umetnost, zdravilstvo, vede, t.i. pseudoznanosti) ali pa nočejo biti del znanosti ali bolje, se ne strinjajo s pogoji znanstvene metode. Inštitut nudi, razvija in omogoča omenjeno okolje.


II.    Inštitut spodbuja celostni življenjski pristop k raziskovanju, kar pomeni, da daje enako veljavo osebnim, neosebnim, subjektivnim, objektivnim, vsakdanjim podatkom, dogodkom in načinom življenja kot samim podatkom, ki so neposredno očitno del raziskave. Drugače povedano, inštitut spodbuja razvoj, izpeljavo, uporabo in uveljavitev tako raziskav kot konteksta, v katerem se raziskave razvijajo.


III.    Strukturo inštituta razumemo kot še eno od raziskav. Tudi druge prvine inštituta so raziskave in kot take iz svojega delovanja določajo svoje pogoje delovanja. Seveda tudi prvino trajanja raziskave določa sama raziskava. 
Inštitut je odzivna progresivna struktura. To pomeni, da je pripravljena na integracijo sprememb, ki jih raziskave prinašajo v strukturo inštituta.
Ni oddelkov inštituta, so samo raziskave. Tako naredimo prostor tudi rizomatski hierarhiji in ne samo drevesni hierarhiji. Raziskava sama določa svoje pogoje oziroma iz nje rastejo, tako tudi s tem določa vrsto hierarhije znotraj raziskave in glede na druge raziskave ter sam inštitut.
Inštitut se vpenja v obstoječe organizacijske strukture, se z njimi povezuje in ostaja neodvisen od njih. Za delovanje ne potrebuje določene stavbe niti ni nujno prostor in čas. Gre za celostno hologramsko organizacijsko delovanje.

 
IV.    Povezanost (kot izhodišče za vzpostavljanje strukture) je že vključena v sam zastavek inštituta. Ga ne ustvarjamo, ampak odkrivamo, razvijamo iz danih situacij in situacij, ki se porajajo iz raziskav. Razumemo, da je odkrivanje v srži raziskav.


V.    Raziskave in njihovi rezultati so last inštituta in na razpolago javnosti preko spleta in v mediju raziskave ter seveda pod pogoji raziskave. Pojmovanje odprtosti po creative commons in linux skupnosti.


VI.    Raziskava se dogaja na izhodiščih, ki nastanejo na osnovi intuicije raziskave. Ti pošljejo raziskavo v gibanje in gibanje raziskave premakne na drugo točko, ki postane del izhodiščnih točk. To novo stanje raziskave lahko pokaže, da katero izmed izhodiščnih točk ne potrebuje več za svoje gibanje ali pa se izkaže za točko, ki je sestavljena iz določenih točk, ki jih prej nismo videli, zdaj pa jih. To velja tudi za druge prvine raziskav in inštituta.
Vsaka raziskava izhaja in določa svoje pogoje in način dela ter rezultate in njihovo uporabo, dostopnost. Pomeni, da vse parametre raziskave določa iz svojega dela iz preučevanja. Tudi na ravni znanstvene metode. Kaj je ponovljivost? Preverljivost? Objektivno enaki pogoji? Kaj je kontekst? Vsaka raziskava se tudi odloča o stopnji dostopnosti in razdelanosti. 
Raziskave so v osnovi odprte, kar pomeni, da se vse deli sproti,  ko raziskava dovoli oziroma zmore toliko konsistence, da zdrži preučevanje drugih in pri tem predčasno ne razpusti svoje identitete. V tem smislu raziskave pričakujejo podobno odprtost tudi od kritikov in pripomb. Podobno kot creative commons. Torej opazovanje raziskav se opravlja pri enakih pogojih kot se opravljajo raziskave.


VII.    V stanju raziskovanja se znajdemo, vanj pademo, ne moremo ga inducirati. Lahko pa pripravimo pogoje, kjer je večja verjetnost, da se bomo znašli v stanju raziskovanja. Inštitut soustvarja prostor za upoštevanje spontanosti v raziskavah.


VIII.    Raziskava je (kot) igra.


IX.    Ločljivost pri kateri delamo raziskave lahko ovira "vidnost" pri/na drugih ločljivostih. Torej če raziskujem na astralni ravni, ni nujno, da se bo to videlo/doživljalo na ločljivosti vsakdanjega življenja. Inštitut išče pogoje pri katerih lahko opravljamo raziskave na različnih ločljivostih in ne predpisuje, kako naj se ločljivost raziskave poveže z drugo ločljivostjo (denimo te resničnosti, da postane uporabna v tej ločljivosti ali v tem razponu ločljivosti). Podobno je z razsežnostmi. Raziskava, ki poteka na več kot treh razsežnostih ni nujno razumljiva v resničnosti treh razsežnosti. Inštitut je platforma, kjer raziskave lahko iščejo povezave z drugimi razsežnostmi sveta. 
Svet, narava, pojavi so za nas dogodki. To je izhodišče in je v tem dokončno. Dokončno je toliko, da naredimo korak naprej v določeno smeri. Že pri naslednjem koraku se ideja dokončnosti dogodka spremeni ali postane nepotrebna za nadaljnji korak raziskave. Pojmovanje kvantne mehanike.


X.    Tudi kdor opravlja raziskave, je raziskovan. Ni nujno, da je določena raziskava povezana samo z enim človekom. Raziskovalec je v osnovi vloga in ne oseba. Podobno kot teorija množic v matematiki.


XI.    Vse zgoraj zapisano je predmet raziskave. Nespremenljivost pojmov je dogodek med drugimi dogodkih in niso nujno osnova za trdne raziskave.